Featured
Prikaz objav z oznako Razmišljanja. Pokaži vse objave
Prikaz objav z oznako Razmišljanja. Pokaži vse objave

nedelja, 17. april 2016

Uvajanje bolj zdravega načina življenja

Za začetek naj povem, da se zavedam, da številka na tehnici ne pokaže vedno realnega stanja in je bolj pomembnejše spremljanje razlik v obsegih. 

Vir: http://www.netkobiety.pl/viewtopic.php?id=92565&p=4

V zadnjih tednih sem imela večji apetit kot ponavadi in sem tudi jedla več kot je bilo v moji navadi. Že tako mi govorijo domači, da veliko jem, kar ne morem zanikati. V sredo pa sem skorajda doživela šok. Seveda sem čutila, da se kilogrami višajo, a dokler tega nisem videla na tehnici, sem se tolažila, da tako hudo pa spet ni. Prikazana številka 62.8kg je zelo blizu moje največje teže v življenju - ko sem jo zagledala, sem se zavedala, da je čas za spremembe. To je bila le še potrditev mojih čedalje pogostejših nelagodih občutkov v svojih oblačilih in počutja, ki ni bilo več tisto pravo.

Za občutek v zadnjih desetih letih v spremstvu športanja: 
* 54 - 56kg izgledam suha in fit
* 57 - 58kg imam normalno postavo
* 58 - 60kg sem še v mejah normale
* nad 60kg čas je za ukrepe
Postavo imam v obliki peščene ure, torej bolj ožji pas in večje boke.




Vir: http://www.wheninmanila.com/top-12-low-calorie-healthy-meal-plan-deliveries-in-metro-manila/


Na poti v službo sem razmišljala, kako naj začnem. Vedela sem, da bom morala v prihodnje veliko več razmišljati o hrani, ker ne bom več jedla kar mi je prvo prišlo pod roko. Zadala sem si nekaj ukrepov, ki se jih bom poskušala v prihodnje držati. To so:

  • vsaj 2l tekočine: vode, nesladkanega čaja ali cedevite, ki jo ponavadi mešam 5g na 0.5l (normalna doza je 19g na 2,5dc)
  • ne bom spuščala obrokov in jedla še naprej 4-5 obrokov dnevno, ker mi tako najbolj ustreza
  • nič sladkarij, piškotov, gumi bonbonov, sadnih jogurtov ali sladkih muslijev, namazov kot so linolada ali nutela ipd.
  • zamenjala beli kruh za polnozrnatega, temnega s semeni ali ovsenega
  • delati vaje za telo
  • kardio vadba: kolesari, hodi, teči,..
  • nič alkohola: na splošno bolj redkokdaj pijem, vendar spomlad in poleti velikokrat posežem po radlerju, zato bom poskusila brez tega

Nisem si zadala preveč strogega načina, vendar glede na življenjski stil v zadnjem pol leta, mislim, da bi mi moralo vseeno uspeti. Prebavo imam precej dobro, zato hočem z manjših količinskim vnosom hrane postopoma doseči hitrejši občutek sitosti kot sem to že enkrat dosegla v preteklosti. 

Vir: http://www.kalcek.si/zdrava-prehrana-piramida-zdravje-zivila.html

Rezultati:

Trenutno teče 5 dan in zaenkrat mi gre kar dobro. Z izjemoma včerajšnjega dneva sem spila več kot 2l, včeraj le 1.5l. 
V četrtek sem pojedla majhen košček čokoladne torte, ker je imela moja varovanka rojstni dan, ostale dni se nisem dotaknila sladkarij ipd.
Glava me je bolela tako v četrtek kot v petek, vendar nisem prepričana, da je to od zmanjšanja vnosa, temveč bolj zaradi psihološkega vpliva in razmišljanja o hrani.
Več časa razmišljam o hrani, vendar zaenkrat ni tako hudo ali naporno. Poleg tega sem ponosna nase, ker kljub temu, da me nekaj zelo muči in sem ponavadi v takih razmerah posegla po hrani, tokrat tega ne počnem.
Res je tudi, da večkrat čutim občutek lakote, vendar sem ugotovila, da včasih to sploh ni pravilen občutek in bi jedla le iz dolgočasja. 

V prihodnje si želim tudi poskusiti nove izdelke in jedi, ki jih dosedaj še nisem. Prav tako upam, da bom napredovala glede kuharskih sposobnosti. Nekako v sebi vem, da lahko dosežem neko ravnovesje, ki mi bo prineslo dobro počutje in se hkrati ne bom počutila preveč prikrajšano za dobrote. Kako mi bo to uspevalo, bom poročala :)

Lep preostanek vikenda vam želim!

četrtek, 31. marec 2016

Pomlad se prebuja in z njo tudi jaz

Nekje sem prebrala, da je prehod zime v pomlad čas, ko se prebuja tako narava kot ljudje in smo zato bolj pripravljeni na spremembe. Ko se zamenja zimski v letni čas in se tako daljša čas dneva, se v meni vsako leto nekaj prebudi. Tudi letos ni bilo nič drugače. Kljub temu, da me malo daje spomladanska utrujenost in sem rahlo zmedena zaradi premika ure, imam kar naekrat več energije in ogromno zamisli v glavi, kaj vse bi lahko počela. Toda zavedam se, da so stvari, ki so pomalem del mene že nekaj let, jih potiskam v ozadnje, nekako ne najdem prave volje za soočenje z njimi in to mi v notrajnosti povzroča velik občutek tesnobe in nelagodja. Zanimivo je, da kljub temu težko zaidem iz tako imenovanega začaranega kroga in nekaj spremenim. Sedaj se za tako fazo pogosto uporablja izraz "cona udobja", čeprav se počutim "neudobno" in me muči to, a vendarle ne dovolj, da bi nekaj spremenila.
Vir: http://www.nebojse.si/ (Zakaj se braniti odkrite besede?); http://www.aktivni.si (Prepoznajte simptome socialne fobije); http://www.nebojse.si (Stres v otroštvu, tesnoba v mladosti), http://www.viva.si (Prebujanje svete ženske energije)
Včasih se sprašujem, kako je možno, da imamo vse na dosegu roke, a vendarle imamo ljudje kljub temu več težav, se težje spopadamo s problemi, ne znamo ohranjati dobre odnose z ljudi, imamo težave s stresom in tesnobo, kljub množici raznovrsnih oblik družabnih omrežij smo osamljeni itn.. kako je mogoče, da je toliko literature in vseh možnih rešitev, mi pa še vedno nekje tavamo in si ne znamo ali ne moremo pomagati? Globoko v sebi vem, da četudi bi bilo vsem vse na dosegu roke in brezplačno, bi bili nekateri bolj uspešni kot drugi. 
 Vir: http://kreativeinlife.com (My selfish summer)
Odkar sem se začela pred leti bolj ukvarjat s športom, sem ugotovila nekaj zanimivega. Res je to vidno tudi na drugih področjih, a vendarle pri športu se še najprej pokaže, kam prideš z veliko mero discipline, volje, notranje motivacije in vztrajnostjo. Na začetku se ti zdi še tako nemogoče prekolesariti ali preteči 30 minut brez pavze, toda s treningom to kaj hitro postane mačji kašelj. Tukaj se pogosto najde zanka, ko ljudje od sebe preveč zahtevamo in si želimo ter nismo zadovoljni s doseženim. Ko pretečemo 10km v 1h, si želimo, da bi bili še hitrejši in če nam to ne uspe, obupamo ali zgubimo voljo in si mislimo, da nismo nič dosegli. Ne gledamo iz druge perspektive, da mogoče nam res ne bo nikoli uspelo bit hitrejši, a je to vseeno boljše kot da ne bi počeli nič in bi le ležali na kavču. Priznam, tudi sama sem taka. Včasih se preveč grebem za dosežki in če mi to ne uspe, obupam, ne da bi pomislila, da sem kljub temu precej dosegla in če ne bi s tem začela, ne bi nikoli prišla do te točke.. 

Ne vem zakaj, ampak te dni imam občutek neverjetne moči kot da bi lahko gore premikala, zdi se mi vse mogoče in da sem pripravljena se soočiti z marsičem tudi, z stvarmi, ki me bremenijo že par let. Mogoče je to le lažen občutek zaradi sonca, ki mi daje več energije ali zaradi luninih vplivov ali česa tretjega. Vem le, da je ta občutek fenomenalen in ga želim izkoristit. Lep sončen popoldne vam želim!
Copyright © 2015 Mojčin kotiček